Zgodovina

Sama ideja o katoliškem ali bolje rečeno župnijskem vrtcu v Šmartinu je stara že skoraj 20 let. 12. oktobra 1998, so bili blagoslovljeni prostori »novega župnišča« = današnjega župnišča, prostori »starega župnišča« = današnjega vrtca pa so bili od takrat dalje samo delno izkoriščeni. Manjši del stavbe je bil do pomladi 2015 namenjen stanovanju upokojenega duhovnika g. Rudolfa Tršinarja, del župniji za potrebe verouka (do leta 2011), velik del stavbe pa je bil prazen oz. že takrat prilagojen potrebam vrtca, do katerega pa žal v tistem času ni prišlo.

Osem let kasneje, leta 2006, pa smo poskusili ponovno! Za popotnico smo imeli neuresničeno željo o ustanovitvi vrtca in potrebo, da bi prazni stavbi vdihnili življenje.

Najprej smo ustanovili Župnijski zavod sv. Martina (ustanovljen 5. maja 2006), v okviru katerega bo lahko delovalo več dejavnosti. Do danes je zaživela le dejavnost predšolske vzgoje v obliki Baragovega vrtca. Od vsega začetka pri projektu sodeluje skupina ljudi: g. Jože Javornik, g. Vinko Perčič, g. Janez Jereb, ga. Mateja Draksler (do leta 2011), g. Aleš Bašar (od leta 2011 dalje), g. Robert Rupnik in g. Tomo Jereb, ki smo poleg g. župnika Bojana Likarja v prvi vrsti so-odgovorni za delovanje vrtca (združeni smo pod okri­ljem Sveta zavoda).

Leto 2006 je bilo namenjeno predvsem dodatni obdelavi že v preteklih letih adaptiranih prostorov. V vmesnem obdobju so se namreč spremenili predpisi in zahteve glede velikosti in urejenosti prostorov. Te smo morali upoštevati, da smo sploh lahko upali na ustrezne papirje s strani ministrstva. Največji poseg pa je bil preureditev zaklonišča v uporaben prostor (do leta 2011 se je uporabljal za potrebe verouka) in vgradnja malega tovornega dvigala za prevoz hrane po igralnicah. Stavba »starega župnišča« je bila vse do leta 2011 zasnovana kot ½ za vrtec in ½ za verouk.

V septembru 2007 smo sprejeli prvih 30 otrok, kar je bilo manj od pričakovanj. Glede na ogromna vlaganja in željo po katoliškem vrtcu, ki je med domačini tlela že nekaj časa, smo pričakovali, da bo hitro zapolnjenih vseh 38 mest v dveh oddelkih, pa žal ni bilo tako. Sledil je čas za premislek o pravilnosti naše odločitve, ki pa je trajal »samo« do vpisa novih otrok v vrtec meseca marca 2008. Takrat smo bili deležni potrditve o pravilnosti naše odločitve: 25 otrok na novo vpisanih v vrtec – to pa je pomenilo, da imamo premalo skupin v vrtcu oz. premalo prostora za sprejem vseh otrok. Do septembra 2008 smo eno od veroučnih učilnic še pre­uredili za potrebe vrtca in sprejeli vse otroke, tokrat v treh oddelkih. Zanimanje za vrtec je še naprej raslo in nas tako v letu 2011 pripeljalo do odločitve, da smo preuredili še eno veroučno učilnico v igralnico vrtca, za verouk pa preuredili potrebne prostore v novem župnišču. S tem smo celotno stavbo »starega župnišča« namenili vrtcu in stanovanju upokojenega duhovnika.

Kljub dvema širitvama vrtca (2008 in 2011) nas je vpis otrok v vrtec v letu 2015 ponovno presenetil, a hkrati navdal z navdušenjem in novim zagonom, saj si je sprejetja v vrtec želelo 30 otrok več, kot smo jih lahko sprejeli.